STARANJE IN PREHRANA

Staranje je neizogiben proces, ki zahteva posebno pozornost, še posebej v času, ko se staramo tudi kot populacija. Tako je povprečna starost prebivalcev Slovenije 43,4 leta, 20% prebivalcev je starejših od 65 let⁽¹⁾. Prav zato je pomembno najti in poznati strategije, ki upočasnijo staranje predvsem v smislu podaljševanja let kvalitetnega življenja. Ob takem cilju ne moremo mimo dejstva, da resnično kvaliteto življenju posameznika lahko daje edino njegovo psihično in fizično zdravje.

Znano je, da je eden od osnovnih mehanizmov staranja na molekularnem nivoju, povezan s kroničnim, nizko aktivnim vnetjem^(2,3,4), ki v telesu prizadene mnoge organe in sisteme ter je glavni biološki determinator staranja in bolezni povezanih s staranjem (ateroskleroza, sladkorna bolezen tipa 2, sarkopenija, krhkost, invalidnost).

Vse več je dokazov, da je bistven ukrep pri »ugašanju« kroničnega vnetja prav zdrava in pravilna prehrana. Številne študije so potrdile, da igrajo ključno vlogo enkrat nenasičene in večkrat nasičene maščobne kisline^(5,6), beljakovine⁽⁷⁾, vitamina D⁽⁸⁾ in B12⁽⁹⁾, folati⁽¹⁰⁾ in antioksidanti⁽¹¹⁾. Na tej točki se pogosto izkaže, da je pri starejših vnos nekaterih živil, predvsem zelenjave in rib, prenizek glede na potrebe organizma, oziroma je vnos predvsem nasičenih maščobnih kislin, sorazmerno prevelik.

Pravilna, starosti prilagojena prehrana je tako lahko ključen dejavnik pri zaviranju staranja organizma in s tem povezanih bolezni. Poudariti pa velja, da se je izkazal pristop k spremembi prehranjevalnih navad kot celote, veliko bolj učinkovit kot usmeritev k izoliranemu zagotavljanju posameznih makro in mikro živil⁽¹⁴⁾.

Mediteranska dieta je bila v zadnjem desetletju predmet številnih raziskav, ki so se ukvarjale z razvojem in potekom različnih kroničnih bolezni, ki jih povezujemo s staranjem, krhkostjo starostnikov ⁽¹⁵⁾ in kognitivnim upadom v starosti⁽¹⁶⁾ ter umrljivostjo zaradi različnih vzrokov⁽¹⁷⁾. Mediteranska dieta ponuja uravnoteženo mešanico živil, ki imajo antioksidativni in protivnetni učinek, delujejo probiotično ter hkrati ustvarjajo integrirano mrežo celičnih mehanizmov, ki se lahko odzivajo na stres in popravljajo njegovo oksidativno škodo. Pomemben označevalec mediteranske diete je namreč nizek vnos nasičenih in transmaščobnih kislin ob optimalnem razmerju nenasičenih omega 3 in 6 maščobnih kislin⁽¹⁸⁾.

Na podlagi vedenja o zdravju koristnih učinkih mediteranskega načina prehranjevanja in hkratnem poznavanju procesov staranja ter problemov prehranjevanja v starosti, je bil razvit koncept prilagojene mediteranske prehrane za starostnike imenovan NU-AGE dieta.

Uporabnost in učinkovitost NU-AGE diete je bila preverjena v okviru obširne raziskave (NU-AGE Dietary Intervention Study)⁽¹⁹⁾, ki je hkrati potekala v 5 evropskih centrih (Bologna v Italiji, Norwich v Veliki Britaniji, Wageningen na Nizozemskem, Varšava na Poljskem, Clermont-Ferrand v Franciji). Vključenih je bilo 1296 sicer zdravih ljudi med 65. in 80. letom, ki so jih razdelili v skupino, ki je prešla na NU-AGE prehrano in kontrolno skupino, ki prehrane ni spremenila.

NU-AGE dieta je bila načrtovana na podlagi priporočil zdrave prehrane vseh petih sodelujočih držav, osnova pa so bila načela mediteranske prehrane. Izbor živil je bil prilagojen dostopnosti v posameznih državah in potrebam ter okusu vsakega posameznika.

V osnovi je bil dnevni kaloričen vnos izračunan za vsakega posameznika, znotraj tako izračunanega vnosa pa je predstavljal energetski vnos beljakovin 10-20 %, ogljikovih hidratov 50-60 % in maščob 23-30 % (< 10 nasičenih maščob, <1 transmaščob, <12 večkrat nenasičenih maščob, oz. 8-28 vseh nenasičenih maščob). V dieto je bilo dnevno vključenih 30-40 g vlaknin, 2 g soli, 1,5 l vode, 1,2-1,3vg kalcija , 10 mg železa, 15 µg vit D, 400 µg folata in 5 µg vit B12. Alkohol je bil odsvetovan, oziroma dovoljen do dnevnega vnosa 10 g za ženske in 20 g za moške.

Sprememba prehrane ni nikoli enostavna in ni mogoča čez noč, pač pa je proces, ki je bistveno bolj uspešen ob strokovni prehranski podpori. V raziskavi so sodelujoči iz skupine , ki je spremenila prehrano, bili vključeni v enoletno prehransko svetovanje, ki je potekalo v obliki mesečnih posvetov bodisi osebno, preko elektronske pošte ali telefona. Udeleženci so v tem letu v pomoč pri dieti prejeli nekatera priporočena živila ter tudi vit D v obliki prehranskega dodatka, ker z živili ni bilo mogoče zagotoviti zadostnega vnosa.

Upoštevanje NU-AGE diete je bilo spremljano s pomočjo ocene obdobnih 7 in 3 dnevnih prehranskih dnevnikov, ter spremljanju številnih parametrov v krvi in urinu. Med drugim so bili v vnaprej določenih obdobjih spremljane vsebnosti mineralov in vitaminov (B12, Vit D, folati, kalcij, kalij, natrij) ter maščob v krvi ( trigliceridi, HDL, LDL holesterol). Ob tem so bili učinki spremenjene prehrane pri starostnih spremljani tudi z laboratorijskimi kazalci vnetja in metabolizma (občutljivostjo na inzulin), delovanjem jeter, hormonskim statusom, antropološkimi meritvami telesne sestave, merjenjem kostne gostote in podobno. Vse to bo spremljano več let in bo tako dalo verodostojne podatke tudi o dolgoročnih učinkih NU-AGE diete.