Pozdravljeni!

Zdrav življenjski slog in predvsem zdrava prehrana sta tista, ki lahko sedaj poskrbita, da bomo imeli možnost, da lažje premagamo izziv covid-19 in še vse tiste, ki se nas čakajo v prihodnosti.

Kitajske in korejske izkušnje kažejo, da so lahko potek bolezni pri hudo bolnih olajšali z zdravili, ki jih uporabljajo tudi pri zdravljenju vnetnih revmatskih boleznih (antimalarika: klorokin in hidroksiklorokin).
Sedaj opravljene študije, skupaj z bazičnimi raziskavami opravljenimi v preteklosti, omogočajo razumevanje kako ti dve zdravili delujeta. Vse kaže na to, da je ključna količina cinka v celici. Cink ne more samostojno prehajati celične membrane, zato so potrebni še prenašalci polifenoli, najpogosteje iz skupine flavonoidov, ki jih lahko zaužijemo s hrano. Potrebujemo torej cink in prave polifenole (npr. kvercetin, rutin, luteolin, tanin, kofein, resveratrol, EGCG). Ob pravilni prehrani naše telo dobi vse potrebne snovi v dovolj velikih količinah, da ne potrebujemo prehranskih dodatkov.  V osnovi moramo uživati dovolj zelenjave, mesa, jajc, mlečnih izdelkov, oreščkov in polnozrnatih žit, a v pravi kombinaciji, da zagotovimo ustrezno absorpcijo iz črevesja.

Za razumevanje mehanizma, je potrebno vedeti, da je povzročitelj pandemije virus SARS-CoV-2, iz skupine RNA virusov, ki za razmnoževanje potrebuje encim polimerazo (RNA-dependent RNA polymerase – RdRP)

V laboratorijih, na celičnih kulturah, so dokazali, da cink zavira RNA polimerazo virusa SARS-CoV v celici, prenašalci (ionofori) pa so potrebni za učinkovit prenos cinka v celico. Prisotnost cinka in njegovih prenašalcev potem vodi do učinkovite zavore razmnoževanja virusa (2). Zdravili klorokin in hidroksiklorokin sta cinkova prenašalca (ionofora), ki že v relativno majhni koncentraciji povečata koncentracijo cinka v celicah, in sicer bolj kot če v njuni odsotnosti samo povečajo zunajcelično koncentracijo cinka.

Po empiričnih izkušnjah kitajskih in korejskih zdravnikov zdravili klorokin in hidroksiklorokin izboljšata potek covid-19 pri hudo bolnih, zato so tovrstno zdravljenje vključili v svoja priporočila (3,4). Skladno s smernicami sta na voljo in v uporabi tudi v Sloveniji.

Postavlja se vprašanje, ali lahko tudi drugi prenašalci cinka (ionofori) delujejo enako kot ti dve zdravili. V študijah, kjer so preučevali delovanje nekaterih flavonoidov (npr. tanin, kafein, kvercetin, luteolin, rutin, ECGC), so dokazali, da vsaj nekateri od njih delujejo kot zelo potentni ionofori, torej delujejo na enakem principu kot zdravili klorokin in hidroksiklorokin.

Vsa ta znanstvena spoznanja, skupaj z aktualno empirično izkušnjo, nas vodijo do prehranskih priporočil, ki so v teh dneh hkrati enostaven in široko izvedljiv samozaščitni ukrep.

Mediteranski tip prehranjevanja se je v zadnjih letih tudi sicer izkazal kot tisti, ki dolgoročno najbolj zmanjšuje dejavnike tveganja za razvoj številnih kroničnih in rakavih bolezni in posledično smrtnosti zaradi njih. Tak tip prehrane vključuje veliko zelenjave, zmerne količine sadja, rib, mesa in mlečnih izdelkov, polnozrnate žitarice, oreške in semena, olivno olje.

V dneh, ko se življenje vrti okoli epidemije covid-19, pa velja znotraj mediteranske prehrane posvetiti pozornost količini in načinu priprave obrokov, ki nas bodo oskrbeli s primerno količino cinka v kombinaciji s flavonoidi, saj bomo le tako dejansko lahko zaužiti cink spravili v celice, kje bo lahko zaviral razmnoževanje virusa.

Priporočen dnevni vnos cinka je  8-10 mg za odrasle, med 6-8 mg za otroke in nekje do 15 mg za nosečnice in doječe matere. Zgornja dopustna meja cinka je 40 mg na dan; varen vnos je lahko presežen predvsem pri pretirani uporabi prehranskih dopolnil. Večina ljudi s pestro in uravnoteženo prehrano lahko pokrijete potrebe po cinku, na zadosten vnos morajo biti še posebej pozorni vegetarijanci.

Viri cinka v hrani:

Ob tem je potrebno biti pozoren na vsebnost fitinske kisline v hrani, ker le ta znižuje absorpcijo cinka (pa tudi npr. železa, vitamina D) iz prebavil. Fitinsko kislino vsebujejo vsa žita, oreščki, stročnice in semena, ki sicer spadajo med potrebna in zdrava živila. Zato je pomembno, da zmanjšamo vsebnost fitinske kisline s predhodnim namakanjem živil (7-12 ur v topli vodi in odlitjem vode), kadar je obrok sestavljen iz zelo različnih živil, oziroma, da ne uživamo tovrstnih živil hkrati (1).  Recimo, ovsene kosmiče je pametno namočiti zvečer za zajtrk, fižol namakamo preko noči preden ga skuhamo, enako lečo, čičeriko, sojo, oreščke lahko namočimo, nato posušimo v pečici in jih shranimo…

Viri nekaterih polifenolov (flavonoidov) v hrani:

Primer jedilnika

Zajtrk: jajca (pečena na olivnem olju), kos ajdovega kruha z orehi, paradižnik, nekaj oliv in kaper, skodelica kave ali nesladkani čaj.

Malica: pomaranča, zeleni čaj

Kosilo: pečena piščančja prsa z mediteranskimi začimbami (bazilika, rožmarin, timijan, origano), kvinoja z brokolijem in korenjem, zelena solata.

Malica: nekaj indijskih oreščkov, rebro temne čokolade (70+%), kamilični ali menta čaj.

Večerja: solata iz naribanega rdečega zelja, zelene kolerabe, rdeče čebule, jabolka, žlica sezamovih semen, feta sira, začinjena z olivnim olje, limetinim sokom, soljo, poprom, meto in rožmarinom.

Obenem pa ostanite doma, zdravi in zadovoljni v dobri družbi vaših najbližjih! Če boste želeli še kakšno informacijo ali samo poklepetati o zdravi prehrani ali še čem drugem, sem vam vedno dosegljiva!

Želim vam vse najboljše,
Darja Ambrožič, dr.med., AFP prehranski svetovalec