PREHRANA OTROK Z VNETNO REVMATSKO BOLEZNIJO

Vnetne revmatske bolezni so imunsko pogojene, pretežno avtoimunske bolezni, ki se razvijejo ob sozvočju različnih dogodkov in interakcij med organizmom in okoljem in povzročijo, da imunski sistem ne loči več med lastnim in tujim. Za pojav avtoimunskih bolezni je potrebna genetska predispozicija, prisoten pa mora biti tudi sprožilec iz okolja.

Dejavnike iz okolja lahko razdelimo na  tiste, ki jih lažje nadziramo (prehrana, fizična aktivnost, spanje, stres) in tiste, na katere je težje vplivati (okolje, okužbe). Vplivamo lahko torej na dejavnike, ki jih razumemo pod pojmom zdravega življenjskega sloga. Pojem življenjski ali vedenjski slog lahko opredelimo kot za posameznika značilen način življenja, ki ga določa skupina izrazitih obnašanj, predvsem pa ga označuje prehranjevanje, telesne dejavnosti, higiena spanja, pa tudi obvladovanje stresa, bivalno okolje (hrup, svetloba), cepljenja, skrb za ustno zdravje, pitje alkohola, kajenje in podobno.

Vnetno revmatsko bolezen determinira vnetje, ki je ključni „igralec“, ki vodi „igro“ oz. vpliva na potek „tekme“ (bolezni) – zmanjševanje vnetja torej ponuja nasprotni ekipi (imunskemu sistemu) prednost „igralca več v polju“  in s tem močno vpliva na potek igre in končni izid tekme.

Na pripravljenost „igralca“ (vnetja) močno vplivajo protivnetna zdravila, pa tudi prehrana, količina spanja, količina in kvaliteta telesne aktivnosti in zato je za izid tekme tako zelo pomembna prehrana in življenjski slog.

Pri otrocih je najpogostejša vnetna revmatska bolezen juvenilni idiopatski artritis (JIA), katere točni vzrok ni znan (idiopatski), se pojavi se pred 16. letom (juvenilni), pri kateri je vedno prisotno vnetje enega ali več sklepov (artritis) z ali brez drugih znakov (sistemska oblika, prizadetost oči, kože, prebavil, krvotvornih organov).

Pri otrocih z revmatsko boleznijo pogosto na eni strani prihaja do zastoja v rasti, nizke telesne teže in pomanjkanja mišic (11% (vse oblike JIA) oziroma pri 41% s sistemsko obliko, fantje so bolj ogroženi),na drugi strani pa do prekomerne telesne teže predvsem na račun večje količine maščevja.

Do teh težav prihaja zaradi vpliva same vnetne bolezni (sproščanja vnetnih mediatorjev ob sistemskem vnetju, hormonskega neravnovesja, bolečin in posledično neaktivnosti), ob neželenih učinkih zdravil in zaradi vpliva prehranskih navad, ki vodijo v nepravilna razmerja oz. pomanjkanja ali presežka določenih makro in mikro živil.

Ob vnetju sklepov in obsklepnih struktur se namreč sproščajo nekateri enaki vnetni mediatorji, kot se sproščajo tudi iz maščobnega tkiva (visceralne maščobe). Vnetni mediatorji imajo številne sistemske učinke (na mišice, kosti, jetra, srčno žilni sistem,..). Zdravila delujejo protivnetno na različnih točkam vnetnega procesa, številne študije pa dokazujejo, da je njihova učinkovitost slabša, kadar večja količina visceralne maščobe še dodatno vzdržuje stanje kroničnega vnetja ( The Influence of Overweight and Obesity on Treatment Response in Juvenile Idiopathic Arthritis ).

Zdravila vplivajo tudi na prebavo in metabolizem in lahko tako povzročajo tudi negativne spremembe počutja in telesne sestave, ki jih je moč blažiti s pravilno prehrano, poleg tega določena hrana lahko zmanjša ali zveča učinkovitost zdravil. Sočasno jemanje predpisanih zdravil, naravnih (domačih) zdravil in različne hrane, lahko zabrišejo znake bolezni in učinke zdravljenja, zato je pomembno povedati lečečemu zdravniku o spremembah prehrane in svojih opažanjih povezanih s hrano.

Pomemben segment zdravega življenjskega sloga je tudi telesna aktivnost. WHO (svetovna zdravstvena organizacija) priporoča za vse otroke med 5-17 leti vsaj 60 minut srednje do visoko intenzivne fizične aktivnosti dnevno, s tem, da je dokazano, da več kot 60 minut dnevno prinaša še dodatne koristi. Večina aktivnosti naj bo aerobne (plavanje, kolesarjenje, tek, ekipni športi,..) z vključenimi vajami za krepitev mišic in kosti vsaj 3X/teden.

Priporočila so enaka za zdrave otroke in otroke z JIA s to razliko, da je potrebno vrsto aktivnosti prilagoditi trenutnemu kliničnemu stanju in prizadetim predelom. (Juvenile Arthritis and Exercise Therapy: Current Research and Future Considerations).

Ni neposrednih dokazov, da bi katerakoli specifična dieta direktno vplivala na potek revmatske bolezni in da bi lahko hrana povsem zamenjala zdravljenje z zdravili. Kljub temu pa je dokazano, da lahko z zdravo prehrano bistveno vplivamo na splošno stanje organizma in tako vplivamo tudi na pojav, potek in izraženost revmatske bolezni. Priporočena je raznovrstna, uravnotežena, kalorično individualno prilagojena prehrana z veliko vsebnostjo živil, ki delujejo protivnetno.

V poplavi informacij v medijih je zelo težko ločiti med „dobrim“ in „slabim“ “zdravim“ in „nezdravim“, še posebej, ker imajo na določene vedenjske vzorce čedalje večji vpliv mediji in industrija.

O nezdravih prehranjevalnih navadah govorimo kadar gre za izbiro in količino zdravju nekoristne hrane kamor spada energetsko bogata, procesirana hrana, hrana bogata s soljo, sladkorji (fruktozno-glukozni sirup), transmaščobami, aditivi in konzervansi, hrana brez ali z malo koristnimi snovmi (fitokemikalij, vitaminov, mineralov,…), neprimerne načine priprave hrane (cvrtje, pretirana uporaba maščobe) oziroma za neustrezni dnevni ritem uživanja hrane (neprava hrana ob nepravem času (npr. veliko OHjev pred spanjem…), izpuščanje obrokov  – obrok šele takrat, ko nastopi „volčja lakota“ in posledično količinsko neprimeren obrok.

Kadar govorimo o vnetnih revmatskih boleznih je še posebej pomembno tudi poznati živila, ki delujejo protivnetno in antioksidativno in živila, ki pospešujejo vnetje. Pri otrocih je še posebej pomembno razumeti kako negativen vpliv na vnetje imajo sladkor in sladke pijače. Pri tem se je pomembno zavedati tudi, da so sadni sokovi prav tako nezdravi kot sladke gazirane pijače. (Effects of Soft Drink Consumption on Nutrition and Health: A Systematic Review and Meta-Analysis).

Nezdrave prehranjevalne navade so ključni dejavnik tveganja pri razvoju in poteku kroničnih bolezni.Z nezdravim prehranjevanjem se povezujejo debelost, bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak (arterijska hipertenzija), sladkorna bolezen,bolezni zob (karies), nekatera rakava obolenja (npr. rak debelega črevesja), obolenja prebavil (želodca, črevesja in jeter),alergije in nekatere imunsko pogojene bolezni, hormonske motnje (motnje v delovanju ščitnice, policistični ovariji) in še številne druge. Ob tem je pomembno vedeti, da so otroci z JIA dolgoročno ogroženi že zaradi bolezni same in, da nezdrav življenjski slog, tveganje za razvoj kroničnih bolezni, le še potencira (Adding to complexity: comorbidity in paediatric rheumatic disease , Cardiovascular risk in juvenile idiopathic arthritis).

V sluznici prebavil in okolnih tkivih se nahaja po nekaterih ocenah celo do 80% celic našega imunskega sistema, zato lahko govorimo o prebavilih kot o našem največjem imunskem organu. Dokazani so tako ugodni kot tudi neugodni učinki raznih živil na različne vnetne procese, ki sodelujejo pri nastanku in poteku bolezni in na katere znamo vplivati tudi z zdravili. Imunski sistem je tudi največji porabnik mikroživil, vključno z esencialnimi maščobnimi kislinami, esencialnimi aminokislinami, vitamini, minerali in fitokemikalijami (rastlinskimi mikroživili). Pomembno je torej, da s hrano zagotovimo dovolj potrebnih in koristnih snovi, hkrati pa iz prehrane izločimo snovi, ki spodbujajo in vzdržujejo vnetje v telesu. Zdrava, uravnotežena prehrana bo tako omogočila vzdrževanje primerne telesne teže in omejila količino visceralne maščobe (maščobe okoli notranjih organov), ki v telesu vzdržuje stanje minimalnega kroničnega vnetja neodvisno od vnetja specifično povezanega z revmatsko boleznijo.

Osnovne smernice za prehrano revmatika so enake smernicam zdrave prehrane za celotno populacijo in jih v literaturi najdemo pod opisom mediteranskega načina prehranjevanja ali mediteranske diete .

Skrb za zdravje naj izboljša in ne poslabša kvalitete življenja, zato je pomembna individualna uporaba splošnih smernic zdrave prehrane.

Morebitne spremembe se moramo lotiti pri oceni trenutnega stanja. Poznati moramo trenutno težo, ITM (indeks telesne mase), sestavo telesa, količino gibanja, vrsto gibanja, dnevni ritem prehranjevanja, možnosti in predvsem trenutno stanje bolezni.

Starši in otroci morajo poiskati motivacijo za spremembo in skupaj določiti cilj (kratkoročni, dolgoročni, izgubiti maščobo in/ali pridobiti mišice, izboljšati svoje zdravje, izboljšati potek in izid bolezni). Premisliti je potrebno kako in kaj spremeniti in oceniti ali imamo dovolj informacij in znanja o prehrani? Izračunati moramo kaj in koliko makro in mikro živil potrebuje naš otrok in se pozanimati kakšen je vpliv zdravil, ki jih prejema. Razmisliti je potrebno tudi kakšne možnosti imamo glede na dnevni ritem družine (čas za zajtrk, šolski obroki, skupna večerja,ipd.) in ali znamo pripraviti ustrezno hrano (recepti, kuharski nasveti) ali pri načrtovanju prehrane potrebujemo pomoč prehranskega svetovalca. Pomembno je, da otroku zagotovimo podporo v njegovem socialnem okolju (njegovo prehranjevanje naj se bistvene ne razlikuje od prehrane celotne družine).